»Joooj, dojenček joka. Kaj naj naredim!?!«

Za mnoge starše dojenčkov jok pomeni stres in stisko ter znak, da ga je treba čim prej potolažiti. Kaj dojenček sporoča z jokom in kaj je največ, kar lahko naredite, ko dojenček joka?

O joku, ki je eno od vedenjskih stanj dojenčka, smo se pogovarjali s strokovnjakinjo, Nino V. Pečnik, diplomirano fizioterapevtko in med drugim certificirano inštruktorico za masažo dojenčkov z
mednarodno licenco IAIM, kjer joku namenijo veliko pozornosti.

Vse do prvih besed otroka, nekje med 12. in 20. mesecem starosti, se z otrokom sporazumevamo neverbalno. Sploh v t. i. predjezikovni fazi, do nekje 6. meseca starosti, je jok nekako glavni način komuniciranja dojenčka s svetom. Kako prepoznavati te neverbalne znake?

Poznamo šest vedenjskih stanj dojenčka in jok je eden izmed teh. Veliko staršev sicer misli, da dojenček ne bi smel nič jokati in biti ves čas zadovoljen, nasmejan. To nam nekako vsiljujejo tudi družabna omrežja, ki so polna smejočih se dojenčkov in mamic.

V resnici pa temu ni tako, kar potrjujejo tudi znanstveniki z dokazanimi šestimi vedenjskimi stanji pri dojenčku.

  • Raziskave kažejo, da imajo tisti dojenčki, ki so imeli možnost z jokom izraziti svoja čustva, globlji spanec in bolj umirjeno spijo.

Katera so to?

To so mirno budno stanje, aktivno budno stanje, jok, globok spanec, plitek spanec in dremavost. O teh stanjih dojenčka se učimo tudi na našem tečaju masaže, po protokolu IAIM.

Zakaj? Ker je zelo pomembno kdaj, v katerem stanju dojenčka masiramo, saj vsa stanja niso primerna. Tako starše učimo, kako prepoznati mirno budno stanje, ki je najboljše za masažo. Enako velja tudi za telovadbo, rokovanje z dojenčkom in druge aktivnosti.

Zakaj je pomembno prepoznati dojenčkovo vedenjsko stanje?

Zato, ker je treba dojenčka in njegovo počutje spoštovati. Z njim ne delajmo stvari, ne glede na to, v kakšnem stanju je. Kot sva omenili že na začetku – dojenček ne zna govoriti in z jokom odločno sporoča svoj ne, na primer za masažo, telovadbo ali kako drugo aktivnost.

Kaj vse lahko dojenček sporoča z jokom?

Vzroki za jok so lahko fiziološki – bodisi je treba dojenčka nahraniti, previti bodisi obleči ali sleči, če mu je vroče ali mrzlo. Mogoče je le preveč stimuliran in si želi spremembe okolja in mir ali pa je premalo stimuliran, se dolgočasi, želi iti ven, v drug prostor, morda želi drugo igračko, drug položaj ...

Dostikrat pa gre pri dojenčkih za psihološki jok. Otrok je sit, previt, naspan ..., a še vedno joka. Z jokom, ki ima psihološko ozadje, nam želi dojenček "povedati" stvari, ki ga mučijo, da je vsega preveč, da se morda v tem, za njem novem svetu,  še ne znajde najbolje in da potrebuje dotik naših rok, da se sprosti. Skratka, da pride nazaj v ravnovesje.

Kako dojenčka potolažiti, ko je vzrok joka psihološki?

V tem primeru je povsem dovolj, da držimo dojenčka v naročju. Čeprav se starši takrat počutimo neučinkovito in nemočno, je ta dotik v tistem trenutku največ, kar lahko damo jokajočemu otroku. Na ta način z njim tudi gradimo zaupanje. Dojenček čuti in vidi, da ga poslušamo in sčasoma
se bo jok umirjal, pojenjal,  morda bo otrok še malce zaihtel, iz jokajočega stanja pa nato prešel v mirno budno stanje ali pa bo zaspal.

Torej se z jokom nekako spravimo nazaj vravnovesje. To verjetno velja tudi za odrasle, kajne?

Res je, tudi odrasli bi se morali večkrat zjokati, ne le dojenčki. Z jokom psihološkega izvora izrazimo neka čustva, napetost in se spravimo nazaj v ravnovesje. Zanimivo je tudi, da solze vsebujejo snovi, s pomočjo katerih pridemo nazaj v ravnovesje.

  • "Jok je nekaj, s čimer ljudje pridemo na svet. Je kot neka prva pomoč, da pridemo nazaj v ravnovesje. To velja tudi za odrasle, ne le za dojenčke."

    Nina V. Pečnik

Zdi se, da večina staršev še vedno ne dojema joka kot enega od stanja dojenčka, ampak da jok za večino pomeni nek stres, stisko, znak, da moramo dojenčka čim prej potolažiti. Kako opolnomočiti starše pri tem, da bodo bolj umirjeni, tudi ko dojenček joka?

Res je, zato na masaži dojenčka pri nas celo poglavje posvetimo joku. Dojenčkov jok lahko v staršu zbudi neke globoke stiske, kar je v največkrat povezano s tem, da se sami kot otroci nismo imeli
možnosti izjokati v naročju starša, ki bi nas spodbujal  k temu, da jokamo in izrazimo svoja čustva.

Zato želimo hitro jokajočega otroka pomiriti z dudo, dojko, stekleničko, stresanjem, zibanjem ... Vendar je jok uradno budno stanje dojenčka. Drži, da je težko držati in gledati jokajočega dojenčka, ki
nas odriva, maha z rokami, a je to res največ, kar lahko naredimo. Seveda pa velja poudariti, da če starš oceni, da jok nakazuje neko bolezensko stanje, je treba absolutno na posvet k pediatru.

  • Razlogi za psihološki jok so lahko zelo različni, spodaj je nekaj primerov:

    ✓ Dojenček poskuša uravnavati svoje telo, zaznavanje sveta, kar je lahko precej obremenjujoče.

    ✓ Težek porod je lahko travmatična izkušnja, zaradi česar dojenček potrebuje več epizod joka, da pride nazaj v ravnovesje.

    ✓ Družinsko srečanje, kjer nekajmesečni dojenček prehaja iz rok v roke njemu nepoznanih ljudi.

    ✓ Dojenček se začne plaziti in kljub trudu, da bi se premaknil naprej, se najprej plazi
    nazaj, kar je lahko zanj zelo frustrirajoča izkušnja.

Po joku torej dojenček preide v mirno budno stanje ali pa zaspi. Kaj pomeni mirno budno spanje?

Kot že pove ime samo, je dojenček v tem stanju buden in miren, vzpostavlja očesni stik, se smehlja, je spokojen, mirno diha in starši imamo takrat občutek, da moramo z njim nekaj početi.

Zato je to stanje najboljše za masažo, telovadbo, pogovor ..., saj bodo vse te aktivnosti imele takrat največji učinek.