Za novopečene starše je eden od najbolj vznemirljivih mejnikov, ko opazujete, kako se vaš otrok začne izražati in govoriti. Nekje med menjavo plenic in neprespanimi nočmi se morda sprašujete, kdaj in kako se to zgodi. Navsezadnje je težko verjeti, da se bodo ti majhni ljudje, ki so se še včeraj sporazumevali le z jokom in žlobudranjem, kmalu pogajali za piškote pred večerjo. Naj vam razložimo čudovito pot razvoja govora.
Kdaj začnejo dojenčki čebljati?
Pomislite, da je čebljanje prvi korak oz. vaja, ki vodi do izgovarjanja pravih besed in stavkov. Dojenčki se lahko že zelo zgodaj smejijo, hihitajo, spuščajo glasove in izgovarjajo samoglasnike, vendar pa se namensko govorjenje običajno začne pri približno 6 mesecih, ko začnejo eksperimentirati s soglasniki, kot so m, b in p. Te zvoke začnejo kombinirati s samoglasniki in tako ustvarjajo prikupne zloge, kot so ba-ba, da-da, ma-ma, ga-ga in tako naprej. Ne pozabite tega spodbujati z navdušenim odzivanjem - vašemu malčku bo všeč, da je zvezda govorne predstave.
Kdaj začnejo otroci govoriti besede?
Ko bo vaš otrok praznoval prvi rojstni dan, vas bo morda presenetil s svojimi prvimi pravimi besedami! Te čarobne besede pogosto vključujejo »mama« ali »ata« oz. »tata«, čemur sledi veliko veselja (in morda tudi nekaj ponosnih solz). To so lahko tudi običajni pozdravi, kot sta »oj« ali „pa-pa“, ter besede, povezane s hrano in igračami, kot sta »sok« in „medo“. V tem obdobju začne otrok imena in zvoke povezovati tudi z dejanskimi stvarmi in ljudmi, kar ga še bolj spodbuja k uporabi besed za sporočanje svojih želja in potreb. Ne bodite presenečeni, če se v njegovem besednjaku kmalu pojavi beseda »ne«.
Kdaj začnejo otroci sestavljati besede?
Ko so otroci stari približno 13-18 mesecev, bodo v svoj besedni zaklad dodajali besede in pomene ter začeli eksperimentirati z intonacijo, tako da bodo posnemali vaše govorne vzorce, obračali zahtevo: »Sok!« v vprašanje: »Sok?«. V tem obdobju se boste lahko iz srca nasmejali, saj se bo vaš nadobudni malček naučil prepoznavati in razlikovati besede in stvari. Lahko imate na primer družinskega psa in vaš malček ve, da beseda »pes« označuje štirinožnega kosmatega prijatelja. Zato lahko zakliče »pes!«, ko na ulici pozdravi sosedovo mačko, ali pa zakriči »žoga!«, ko na nebu opazi luno, saj je okrogla kot njegova igrača žoga.
Od 18. do 24. meseca se pripravite na jezikovno eksplozijo, saj se otrokov besedni zaklad širi hitreje, kot lahko dohajate. Približno v tem času bo začel tudi povezovati dve ali več besed, da bi še bolj jasno izrazil svoje želje: »moja žoga«, »moj piškot« in »še soka!«.
Kdaj začnejo otroci govoriti stavke?
Ko malček dopolni dve leti, lahko začne tvoriti stavke s tremi ali štirimi zaporednimi besedami, kot sta »Kaj je to?« ali » Kuža gre ven«. Od takrat se bo njegov besedni zaklad še naprej širil z vedno več besedami - včasih se zdi, da se vsak dan nauči 10 novih besed!
Lahko se začnete psihično pripravljati na fazo „zakaj“ - zgodila se bo prej, kot si mislite. Čeprav se zdi, da so vprašanja neskončna, je radovednost vašega malčka dober znak, da je njegov jezikovni razvoj na pravi poti.
Kako lahko pomagate vi?
Dojenčki so prilagojeni učenju jezika, če pa želite svojemu otroku še bolj pomagati pri tem, vam ponujamo nekaj nasvetov in strategij, ki jih lahko vključite v svojo vsakodnevno prakso:
Izogibajte se otroškemu govoru
Najboljše za razvoj jezika otroka je, da sliši jezik. Prvi korak je, da zmanjšate otroški govor na minimum. Vemo, da je mamljivo, vendar je pomembno, da ob otroku govorite normalno. Morda mislite, da mu boste s tem olajšali razumevanje, vendar se dojenčki učijo tako, da kopirajo vaše besede, stavke in intonacijo, in čeprav se morda zdi, da ničesar ne razumejo, vse vpijajo kot vedoželjna mala goba.
Pripovedujte, kaj počnete
Če ste z dojenčkom sami doma, si je morda težko zamisliti, da bi se pogovarjali (navsezadnje »sogovornik« še nima veliko odzivov ali povratnih informacij), vendar je dober način za »pogovor« z dojenčkom pripovedovanje oz. govorjenje, kaj počnete. »Mamica pripravlja večerjo. Mama z nožem reže paradižnik. Bi se žogala? Igrajva se z žogo. Glej, zdaj se igrava z žogo!«
Poimenujte ljudi in predmete
Osebe in predmete lahko poimenujete z imeni namesto z zaimki (»oči« ali »ati« namesto »on«), kar otroku pomaga ustvariti jasne asociacije in okrepi njegovo razumevanje, kdo je kdo. Enako velja za predmete:»Oči daje hrano na krožnik. Tukaj je tvoj krožnik, Manca. To je Svitov krožnik.«
Morda se vam kdaj zdi, da je tega preveč, vendar je ponavljanje pomembno.
Razširite stavke in opise
Ko vaš otrok pozna že več besed in začne tvoriti stavke, mu lahko pomagate izboljšati besedni zaklad z razširjanjem besed in stavkov. Če zakliče »pes«, lahko razširite njegovo ugotovitev z: »Ja, to je velik pes! Pes teče za žogo.«
Berite in prepevajte
Branje knjig in petje pesmi je pomembno za razvoj otrokovega govora in besednega zaklada. Z branjem starosti primernih knjig lahko malčka učite o barvah, živalih, hrani in številnih drugih pomembnih stvareh ter mu dodatno razširite besedni zaklad. Pomembno je tudi petje; glasba in razvoj otroških možganov sta tesno povezana, melodije pa lahko otroku pomagajo pri učenju intonacije in pomnjenju besed, tako kot si odrasli lažje zapomnimo besedilo pesmi, če jo slišimo ob glasbi.
Kdaj obiskati specialista?
Vsak otrok se razvija v svojem tempu in nekateri otroci potrebujejo nekoliko več časa, da najdejo svoj glas. Če pa je vaš malček bolj kot za izgovarjanje besed zainteresiran za izpopolnjevanje svojih motoričnih spretnosti, je morda dobro, da se posvetujete s pediatrom. Čeprav »pozni govorci« največkrat niso razlog za zaskrbljenost, obstajajo nekateri znaki, ki lahko kažejo na govorni zaostanek in pozornost strokovnjaka.
Če vaš otrok do 7. oziroma 9. meseca starosti še ne čeblja, do 12. oz. 15. meseca ne pove še nobene besede ali do 2. leta starosti še ni začel povezovati besed, se je vredno pogovoriti s pediatrom. Pozorni morate biti tudi na težave pri vzpostavljanju očesnega stika, neodzivanje na ime ali nenadno prenehanje uporabe besed, ki jih je otrok prej že uporabljal.
V nekaterih primerih je treba govorni zaostanek preprosto dodatno spodbuditi, v drugih pa je lahko povezan s težavami s sluhom, oralno-motoričnimi težavami ali razvojnimi motnjami, kot je avtizem. Dobra novica? Zgodnje ukrepanje lahko naredi veliko razliko, saj vašemu otroku pomaga pridobiti samozavest in razviti spretnosti, ki jih potrebuje, da bo hitro postal mali klepetalček.
Pot od prvih besed do celih stavkov je neverjetna izkušnja
Z razumevanjem stopenj razvoja govora ter zabavnim in smiselnim sodelovanjem pri razvoju govora lahko ustvarite okolje, ki spodbuja komunikacijo in izražanje. Vsak otrok je edinstven, zato praznujte in se veselite mejnikov ter uživajte. Še preden se boste zavedali, boste z otrokom klepetali o njegovem dnevu, najljubših igračah in plodovih njegove domišljije - le ne bodite presenečeni, če se bo začel pogajati za sladico pred večerjo!